costiera logo

Rezervirajte online!

Prihod

Št. odraslih


Zahvaljujemo se vam za vaše povpraševanje. Nanj bomo odgovorili najkasneje v 48 urah.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE

Nahajamo se na južni strani otoka Visa v vasi Rukavac. Najbližja plaža je od hiš oddaljena minutko peš, najznamenitejša plaža Srebrna pa približno sedem minut peš. Zelena špilja na otoku Ravnik je tik pred Rukavcem, prav tako znamenita laguna Budihovac s svojimi neverjetnimi turkiznimi barvami morja. Javite se. Veseli bomo vsakega vašega sporočila.

Home » Vse o Visu » Otok Vis na splošno » Krščanstvo na otoku Visu

Krščanstvo na otoku Visu

Na otoku je veliko cerkva in samostanov, ki so bili stoletja center za zbiranje ljudi ne samo zaradi  krščanske vere in tradicije, temveč tudi zaradi viške kulture. V srednjem veku so bile cerkve namenjene zbiranju ljudi, prav tako pa so na Visu služile tudi kot postojanke za utrujeno popotnike in kot zatočišče, zato jih je veliko tudi izven naselij, na izbranih mestih med polji in na vrhovih hribov. Kapela Svete Magdalene nad Visom (17. st.), ki so jo izklesali v steno, je bila narejena povsem za zatočišče popotnikom. Prav tako so nedavno obnovili cerkev Sv. Antona iz 17. stoletja pod Ženo Glavo, kjer najdete detajle iz obdobij gotike in renesanse in je služila popotnikom. Cerkev Sv. Vida nad Pliskim poljem, ki je bila narejena v gotskem stilu med 14. in 15. st., se nahaja med dvema poljema. Na stari cesti blizu Podhumlja pa so v kamen izklesali kapelico Naše Gospodične  v 17. st.. Še dve cerkvi oziroma kapelici sta bili namenjeni za zatočišče: na cesti Komiža – Vis je cerkev Sv. Mihovila iz 12. st., na Humu, najvišjem vrhu Visa, pa je bila v 15. st. narejena cerkvica Sv. Duha, ki je cilj veliko cerkvenih procesij.

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja (tudi z imenom Gospe od Spilica) se nahaja na sredini mesta Vis med dvema naseljema Kut in Luka, ki sta se v stoletjih povezala v eno mesto. Naredili so jo v začetku 16.st. in od takrat so jo večkrat dograjevali in popravljali, nazadnje v začetku leta 2009. Takrat so zamenjali streho in obnovili notranjost ter obnovili fasado, vstopne stopnice in utrdili stebre. Tako so v glavni zid naredili več kot 700 lukenj in pod pritiskom petih atmosfer vstavili v vsako luknjo zmes iz treh delov belega cementa in enega dela apna in tako zapolnili vse pore v zidu. Za to naj bi uporabili približno 4 tone zmesi in tako naj bi bilo celotno pročelje cerkve zopet stabilno. Cerkev je triladijska, najbolj pa je poznana po svojem visokem gotskem zvonu, ki je najvišji v Dalmaciji. Glavni oltar so žal odnesli v 19. st., sta pa v cerkvi ostali dve sliki beneškega umetnika Girolama da Santacrocea (16. st.) Mati božja z detetom in slika sv. Stjepana Pape.

Na Kutu v Visu je cerkev Sv. Ciprijana in Justine, ki so jo naredili v 15. st. v gotskem stilu in nato dodatno obnovili sredi 18. st. v baroku. Zelo zanimiv je zvonik te cerkve: okrašen je zelo bogato kar priča na zelo izkušene klesarske mojstre v tistem času, zvonik pa je obrnjen proti luki, kar pomeni, da je imel tudi vlogo opozarjanja za gusarske napade.

V zahodnem delu Visa je cerkev Sv. Duha iz 17.st.. V njej najdemo sliko Gianbatista Pittonija, ki je bila posvečena srednjeveškem redovniku Rajmundu Nonnatusu, ki je znan po tem, da se je pogajal z gusarji za odkup viških talcev iz gusarskih napadov v zameno za različno blago.

Na polotoku Prirovo na Visu je največkrat slikana cerkev Sv. Jerolima in samostan, ki so ga zgradili na ostankih zidov antičnega gledališča. Zgradili so ga Jerolimci, duhovniki, ki so jih v času oblasti iz otoka Mljeta izgnali in takrat so ga prevzeli Frančiškani, ki ga vodijo še danes.

V Podselju je cerkev Sv. Marije, kamor Višani hodijo na romanje za praznik Marijinega vnebovzetja. Cerkev ima stare temelje, dogradili pa so jo v 15. stoletju. Ta cerkev je stala takrat na sredi največjega viškega naselja, ki so ga zgradili v strahu pred gusarji, vojsko in drugimi zlikovci. Vas Podselje so povsem uničili v boju napolitansko-aragonskega kralja in Benetk in takrat so se prebivalci razbežali po gozdovih in jamah (špiljah) s sliko Matere Božje. (Na mestu, kjer naj bi Mati Božja oslepila turško vojsko in jo z muhami in osami tudi odgnala, danes stoji cerkev Sv. Magdalene, in vidijo se tudi ostanki stopal Marije.)

23. aprila je v Visu velika mestna slovesnost in procesija do cerkve Sv. Jurija, ki je zaščitnik mesta Vis. Romanska cerkev je v bližini Češke vile na vzhodu viškega zaliva.

 

Komiški zaščitnik je Sveti Nikola (tudi Mikula), ki je zaščitnik potnikov, pomorcev in ribičev. Cerkev ter samostan posvečena Svetemu Nikoli so zgradili v 13. stoletju na hribu nad mestom. To je danes župnijska cerkev in tudi prva cerkvena utrdba v Dalmaciji. Vsako leto se na dan Sv. Nikole iz cerkve prinese njegov kip in se v kratki procesiji ponese okoli samostana, pred cerkvijo pa se na dan Sv. Nikole, 6. Decembra, zažge stara barka, ki jo z rokami prinesejo s komiške rive. Ta ritualna ceremonija, ki združuje krščansko etiko z univerzalno simboliko preporoda in obnove, je osrednji  dogodek komiškega leta.

S cerkvijo Gospe Gusarice, ki je na komiški obali, je povezana legenda z njenim imenom: v 16. stoletju, ko se je ta cerkev imenovala cerkev Sv. Marije, so jo izropali španski gusarji, njim pa se je v slabem vremenu potopila ladja z vsem ukradenim premoženjem. Samo slika Matere Božje je priplavala pred uničeno cerkev. Cerkev so nato meščani obnovili in jo nenavadno poimenovali v spomin na ta neljubi dogodek. Kot večina otoških cerkva je tudi ta doživela spreminjanja, saj je kasneje postala triladijska in na glavnem pročelju se še vidijo spoji dograjevanja. Glavni izmed pet baročnih oltarjev stoji nad izvorom pitne vode. Na dvorišču je tudi vodnjak s baročnim okrasjem. Orgle so najstarejše ohranjene cerkvene orgle v Dalmaciji z enajstimi registri.

Na otoku Svetcu najdete ostanke starega benediktinskega samostana. Med ostanki lahko opazimo še dobro ohranjeno cisterno z sodnim dnom, v kateri je voda še vedno hladna in bistra.

Na Biševu, kjer je bilo včasih sedem naselij in prav toliko šol, danes pa stalno na Biševu pravzaprav ne živi nihče, se je končal tudi prestar običaj poslavljanja od Starega in pričakovanje Novega Leta. Praznovalo se je na prostem pred zapuščenim srednjeveškim samostanom in cerkvijo Sv. Silvestra, z ognjem in pesmijo. Kakšna je bila v resnici cerkev priča »Biševska Bogorodica« ali »Bogorodica s djetetom«, ki je prenesena v oltar glavne hvarske katedrale in naj bi bila stara več kot 800 let.