costiera logo

Fotogalerija

Rezervirajte online!

Prihod

Št. odraslih


Zahvaljujemo se vam za vaše povpraševanje. Nanj bomo odgovorili najkasneje v 48 urah.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE

Nahajamo se na južni strani otoka Visa v vasi Rukavac. Najbližja plaža je od hiš oddaljena minutko peš, najznamenitejša plaža Srebrna pa približno sedem minut peš. Zelena špilja na otoku Ravnik je tik pred Rukavcem, prav tako znamenita laguna Budihovac s svojimi neverjetnimi turkiznimi barvami morja. Javite se. Veseli bomo vsakega vašega sporočila.


Home » Blog » Vojaški (zapuščeni) objekti - Vela Glava

Vojaški (zapuščeni) objekti - Vela Glava

sobota, 14 marec, 2015.

Ob peš poti številka 1 od Visa do Komiže mimo vrha Hum je pri Veli Glavi skrito proti-atomsko zaklonišče in poveljniško komandno mesto za mornarico za celotni Jadran (imenovano tudi Atomska ratna komanda Vis – ARK VIS), ki je bilo pod nadzorom JNA (Jugoslovanske narodne armije). Takšnih objektov je po otoku precej, govori se o številki 37. In skupaj naj bi bilo pod zemljo izkopanih približno 70.000 metrov tunelov. To je 70 kilometrov! Jugoslovanska vojska je bila na otoku Visu skorajda vsepovsod. Bili so v vojašnicah in v tunelih na področju Samogora, Starina, Rogača, Smokove, Nove Pošte, Huma, Vele Glave, Češke vile, Sv. Andrije, Taleža, Zlo Polja, Ravna, Stupišća, Barjaka, Korita in Radina brda in bili so vsepovsod po morju. Stalna postava naj bi štela do 3000 vojakov in še dodatno približno 2000 rezervistov, ki so bili neprestano na otoku. In v primeru napada so bili priskrbljeni za več kot 45 dni!

Velja opozorilo, da je potrebno biti ob obiskovanju vsakega takšnega zgodovinskega objekta posebno pazljiv, saj se v bližini teh objektov še danes nahajajo mine. JNA je te mine med svojim odhodom iz otoka leta 1993 kar raztresla po svoji okolici in o tem žal ne obstajajo nobeni minski zapisi. Zato naj vas tudi tukaj opozorim, da se vsekakor ne priporoča samostojno obiskovanje teh objektov temveč samo v pristojnosti vodičev.

Največji podzemni tunel na celotnem otoku je Vela Glava, kjer je pod zemljo okoli 400 metrov tunelov. Celotni tunel in sobe so približno 60 metrov pod zemljo. Centralni hodnik, ki vodi do vseh prostorov, je dolg približno 200 metrov, ostalih 200 metrov je tunelov kot pomožnih izhodov na prosto v slučaju nevarnosti ter tuneli za kable in inštalacije. In še velik tunel do antene nad samim podzemljem.

Tunel Vela Glava

Objek Vela Glava so vojaki imenovali po svoje: »velja glava« ali kar »rupa«. Danes se na forumih spominjajo dobrih in slabih stvari njihovega preživljanja in služenja obveznega vojašnega roka. Pravijo, da naj bi na koncu obdobja, ko se je že bližala osamosvojitev imeli celo vsak svojo sobo in da so v prostem času veliko preigrali namiznega tenisa.

Vela glava 2

V prostorih in hodnikih tega tunela na Veli Glavi so lahko namestili 110 ljudi. V tunelih Vele Glave pa je bilo zares vsega: hrana in s tem kuhinja in restavracija, voda, trafo-postaja in elektrika ter dva električna agregata za rezervno napajanje, klimatizacija, ventilacija, stranišča, pralnica perila, kuhinja, ambulanta, žičnate in brezžičnate komunikacije, operativna dvorana za spremljanje pomorske in zračne situacije na Jadranu. In seveda dva izhoda za primer nevarnosti na površino, ki sta imela tankovske kupole na vrhu pokrite s kamenjem, da se jih sploh in opazilo.

Tankovski Vela Glava

Ali se bo ta dediščina začela uporabljati še za kaj drugega kot samo za neurejene turistične obiske je seveda danes veliko vprašanje. Dokler so se kresale besede in so vsi skupaj razmišljali kaj bi s temi objekti, so žal danes vsi zapuščeni in devastirani in tonejo v pozabo. Pravzaprav za večino še danes ni jasno komu pripadajo. Ali je to lastništvo države in s tem vojske ali bi lahko te objekte prepustili vsaj v upravljanje občinam, kjer stojijo, se seveda za večino njih še niso dogovorili.

Vaši komentarji:

Mislim da čisto tako kot je opisano ni bilo. Mislim da sem zadnji Slovenec ki je preživel tu svoj vojaški rok. Kolikor sem pregledal knjige so se tu posadke menjavale na tri mesece( nevem če je točno ampak zaradi sevanja). Skriti vhodi ali izhodi so bili trije in sicer dva takoj na začetku za strojnico kjer jetudi prihajal zrak do klime in filtrov in nekje na sredini kjer so stopnice vodile na vrh hriba. Na vrhu hriba je bila proti letalska obramba, ki je prišla ob uzbuni z topovi( potrebovali so okoli 4 ure da so prišli). Če koga še kaj zanima vem o objektu praktično vse. Pa še to 87 metrov pod površjem- to je pisalo tudi v Časopis Večer nekaj mesecev po osamosvojitvi Slovenije.

peter sedovšek | 22.12.2015.


Komentirajte!