costiera logo

Fotogalerija

Daily pfotography from Komiža
Rezervirajte online!

Prihod

Št. odraslih


Zahvaljujemo se vam za vaše povpraševanje. Nanj bomo odgovorili najkasneje v 48 urah.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE

Nahajamo se na južni strani otoka Visa v vasi Rukavac. Najbližja plaža je od hiš oddaljena minutko peš, najznamenitejša plaža Srebrna pa približno sedem minut peš. Zelena špilja na otoku Ravnik je tik pred Rukavcem, prav tako znamenita laguna Budihovac s svojimi neverjetnimi turkiznimi barvami morja. Javite se. Veseli bomo vsakega vašega sporočila.


Home » Blog » Tovarna Neptun v Komiži

Tovarna Neptun v Komiži

ponedeljek, 2 marec, 2015.

Medtem ko je preostali del Jugoslavije še vedno živel v skorajda fevdalnem gospodarstvu po drugi svetovni vojini, so v Komiži že imeli razvito industrijo, to je: tovarne za predelavo rib. To so bile velike zgradbe, kjer so ribo očistili, sterilizirali in konzervirali v olju, in jo nato z rokom uporabe natisnjenim na dnu konzerve prodali naprej. Sardele so iz Komiže potovale po vsej Evropi in posel se je lepo razširil: ena, dve, tri, štiri … devet tovarn. »Gasterbajterji« so celo iz Trsta prihajali na delo v tovarne in Komižani so bili takrat pravi »gospodje«.



Komiža - Tovarna Neptun - stara slika

Prva tovarna za predelavo rib na otoku Visu in tudi na hrvaškem delu Jadrana je bila postavljena prav v Komiži leta 1875. Postavila sta jo brata Kuzma in Josip Mardešić. In od takrat so se tovarne kar namnožile. Velik preobrat pri razvoju te dejavnosti je prineslo tudi odkritje sterilizacija in nato sterilizirane konzerve leta 1879.

Tovarna Neptun z imenom po bogu morja Neptunu je nastala leta 1946 kot nadaljevanje poslovanja nacionalizirane tovarne, ki sta jo že leta 1907 postavila ista brata Mardešić. In kasneje je tovarna zaposlovala tudi do 800 oseb. Za to so postavili celo »hotel«, ki ga danes imenujejo »karaula« in ga opisujejo kot kraj za povečevanje natalitete in dela. Takrat je oživela tudi 150 let stara komiška osnovna šola, to pomeni, da je šla industrija z roko v roki tudi z nataliteto. Zato je bila tovarna Neptun odlična tudi zaradi doseljevanja in to ne glede na to, kako nedobičkonosna je bila skorajda neprestano. V tovarni so se zaradi pomanjkanja delovne sile zaposlovala dekleta iz Dalmatinske zagore, iz Dugopolja, Muća, Sinja, Hrvaca… Priseljenke so nato tukaj spoznale svoje može in rodile otroke, in Komiža je živela dalje.

Komiža

V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so imeli v Komiži torej najmodernejšo linijo za predelavo majhne plave ribe. In delavcem ni bilo nič težko. Pravzaprav so želeli dokazati, da se da pri pogojih “najboljnegativne” demografske krivulje v Evropi, v pogojih popolne izoliranosti, svojevrstne vojaške okupacije otoka Visa, proizvajati, živeti in izvažati. Izgradili so najmodernejšo hladilnico na Jadranu, obnovili so ribiško floto in povečali število delovne sile. In začela so prihajati mlada dekleta, ki so bila naučena na težko delo, čeprav, roko na srce, na začetku niso poznale niti razlike med sardelo in skušo. Najboljše leto so proizvedli 15 milijonov konzerv v dvoizmenskem delu.

Komiža - nalepka za konzervo za sardele iz tovarne Neptun

Ko ni bilo dovolj surovin v okolici Visa, so na hitro dobili dovoljenje od jugoslovanskega vrha, da so lahko uvozili sardele iz Pescare, Italije. In ko ni bilo dovolj deklet za delo, ker je bila fluktuacija delovne sile zares velika, so dobili nove  zaposlene. Celo iz Zenice in Banja Luke. In v Komiži se je delalo, od zore do mraka, iz dimnika se je vedno valil dim.

Delo v Neptunu - Komiža - stara slika

Ko žal danes pogledate po hladni in zapuščeni tovarni Neptuna, kjer se na betonskih tleh še danes vidijo obrisi strojev in luknje od vijakov kamor so bile pričvrščeni stroji, se zagledate samo še v propad. Stroje so odnesli v Niš v Srbijo, kjer je nastala tovarna Interfiš. In če vprašate lokalce danes, da le kako je mogoče, da dandanes v Nišu iz maroških sardel izdelujejo konzerve in zakaj tega ne morejo narediti v Komiži, kjer sardele samo da same ne skačejo v konzerve, bodo samo skomignili z rameni in ostali tiho. In vsak izmed njih ima svojo teorijo.

»Rusija je kriva.«

»Rusija?«

»Seveda, Rusi in Jugoslovanska vojska je največ kupovala ribe od nas. In Rusov ni več.«

»Ne, ne, krivi so Japonci!«

»Japonci?«

»Seveda, Japonci so prepovedali ulov tune v svojem akvatoriju in jo sedaj kupujejo po celotnem svetu. Odpirajo se tunogojnice, kjer se tune hrani s sardelami. In to je močno dvignilo ceno sardelam. In kdo bo prodajal sardele za konzerve, če bodo od tunogojnic dobili skorajda trikratno ceno za kilogram!«

Da bi bilo krivo samoupravljanje v času socializma, ne, ne, tega nihče ne omeni.

Bivšo tovarno Neptun je po zaprtju leta 2005 kupil gospod Philip Vermeulen iz Južnoafriške republike za 14,7 milijona hrvaških kun. In ve se, da je tovarno kupil zaradi zemlje, kjer je tovarna in da bo na tem mestu enkrat zgradil nekaj bolj dobičkonosnega, ima namreč dva hektara zemlje čisto ob morju. Ob nakupu je podpisal, da je bil dolžan zaposlenim še tri leta izplačevati minimalni osebni dohodek in to je naredil. Zaposleni pa niso prav dobro vedeli, kaj bodo počeli kasneje. In so se znašli: začeli so obdelovati zemljo, začeli so se ukvarjati s sobodajalstvom, turizmom. Ter povedo, da se na tem otoku ni nikoli živelo od samo ene stvari. Da naj bi že njihovi predniki govorili: da ni dobro, da gori samo ena sveča.

Neptun iz morja - Komiža

Na današnjem prostoru zaliva Mlini in okoli tovarne Neptun se v prihodnosti načrtuje izgradnja nove komiške luke za 200 ribiških bark in odkupnega centra za ribiče, kar bi seveda lahko bila velika sprememba za Komižo in življenje v njej. Do sedaj je žal ostalo samo pri planih.

Opomba: Blog je napisan s pomočjo članka iz Jutranjega lista, januar 2006 in povzetkov iz opisa najdenega na internetu: Sardine s Moravu od Mirota Kučića iz leta 2006.

Bodite prvi in oddajte svoj komentar!


Komentirajte!