costiera logo

Fotogalerija

Rezervirajte online!

Prihod

Št. odraslih


Zahvaljujemo se vam za vaše povpraševanje. Nanj bomo odgovorili najkasneje v 48 urah.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE

Nahajamo se na južni strani otoka Visa v vasi Rukavac. Najbližja plaža je od hiš oddaljena minutko peš, najznamenitejša plaža Srebrna pa približno sedem minut peš. Zelena špilja na otoku Ravnik je tik pred Rukavcem, prav tako znamenita laguna Budihovac s svojimi neverjetnimi turkiznimi barvami morja. Javite se. Veseli bomo vsakega vašega sporočila.


Home » Blog » Falkuša

Falkuša

torek, 17 februar, 2015.

Falkuša – viška ladja

Gajeta falkuša je tip lesenega ribiškega čolna, ki izvira iz Dalmacije. Čoln ima bolj zaobljen trup ter ošiljen premec in krmo. Falkuša je opremljena tudi s štirimi ali celo s šestimi vesli in z njimi se je vedno veslalo stoje. Večinoma so falkuše uporabljali v Dalmaciji od 18. stoletja dalje in še to najbolj na otokih srednje Dalmacije. Najpogosteje so gajete dolge od 7 do 9 metrov, nekje v Dalmaciji poznajo tudi takšne, ki so imele palubo in so bile namenjene prevozu tovora ter so bile s tem hkrati daljše, to je tudi do 12 metrov.

V Dalmaciji so poznali gajete pod različnimi imeni, najbolj poseben tip gajete je gajeta falkuša, ki so jo gradili v Komiži na otoku Visu. Viška falkuša je dokaj močan in stabilen čoln, ni pa tudi težka. Namenjena je bila predvsem za ribolov z mrežami in z njo so se komiški ribiči vozili na oddaljene ribiške destinacije okoli otokov Palagruže in Svetca. Za zaščito pred visokimi valovi so s seboj peljali dodatne boke, tako imenovane falke (od tod tudi ime). Pravimo, da so jih začeli pokrivati z bokaporti ali jim dvigati boke. To je največja posebnost te barke: dve montažni zakrivljeni palubni oplati za plovbo na odprtem morju, ki naredijo ta čoln ob straneh višji za približno pol metra v bran proti valovom. Ob prihodu na cilj pa so ribiči ti dve montažni oplatni stranici sneli.

Falkuša - Komiža - Vis - posamezni deli falkuše

Falkušo so izdelovali v Komiži izključno samo iz borovega lesa z vulkanskega otoka Svetca, kjer je izredno malo zemlje in tam pihajo močni vetrovi. Zato so tam borovci močni in odporni, les teh dreves pa je žilav in primeren za gradnjo te barke. Kobilico so naredili iz hrastovine, oplato falkuše pa iz macesna.

Falkuša - ribiči med veslanjem

Komiška Falkuša je torej gajeta posebnega in malo bolj zaobljenega trupa, ima jadra in pet vesel. Z njimi se je tudi tukaj vedno veslalo stoje. Zato je lahko falkuša plula takrat, ko je pihal veter oziroma so se lahko z njo premikali tudi ob brezvetrju oziroma bonaci s temu namenjenimi vesli. Dolga je med osem in deset metrov, široka pa je 2,90 metra, jambor je visok toliko kolikor je Falkuša dolga, do je približno devet metrov.

Falkuša - komiški ribiči

Komiške falkuše so uporabljali za ribarjenje na področju otoka Visa, Korčule in Palagruže. Značilnost prav tega tipa gajet je prav njena hitrost, saj so lahko dosegale vse do 8 vozljev zaradi svoje vitkosti. Nosilnost Falkuše je bila vse do 5.5 tone (večinoma nalovljene ribe).

K falkuši je spadala tudi avtentična oprema brez katere niso nikoli izpluli. Večinoma so ribiči s seboj nosili količino zaloge, ki naj bi jim zdržala tri tedne kolikor je večinoma trajal njihov ribolov. S seboj so imeli celo les za kurjavo za potrebe kuhanja na otoku kamor jih je nesla pot.

Na palubi so bili leseni sodi za soljenje rib, posoda za vodo in vino ter pletene košare, katere so napolnili z ulovljenimi ribami. Ribiči so pri svojem delu uporabljali mreže, kompas in feral (svetilko na plin ali petrolej).

Katera barka bo lahko zasedla najboljše lovišče na Palagruži, ki je od Komiže oddaljena 42 navtičnih milj, je odločala ribiška regata imenovana Rota Palagružona v trajanju do petnajst ur veslanja oddaljenega otoka. Na regato oziroma ribarjenje se je odpravilo tudi do 55 različnih falkuš in posadk. Ob dobrem maestralu in plovbi s hitrostjo 8 vozlov, pa so lahko Palagružo dosegli v dobrih petih urah. Zmagovalec je tako dobil izbor najboljše pozicije za ribarjenje, ostali so si lahko izbirali prostor po vrstnem redu prihoda.

Zaradi tega tekmovanja = regate, so v današnih časih obudili najstarejšo regato na svetu in tako vsako leto junija v Komiži organizirajo regato to Palagruže v spomin na te starodavne običaje. Prvi zapisi te regate segajo vse v leto 1593, ko naj bi se ribiči zbrali v mestu Hvar in 12. junija naj bi topovska krogla oznanila začetek regate. Z njimi so takrat plule tudi beneške galeje, ki naj bi tekmovalce in ribiče obvarovale pred piratskimi ladjami.

S falkušo so redno pluli in ribarili vse do prve polovice 20. stoletja, zadnja falkuša z imenom Cicibela je potonila na Biševu leta 1986.

Falkušo si lahko danes ogledate v Ribiškem muzeju v Komiži, ki je v obrambnem stolpu na rivi.

V zadnjih nekaj letih so naredili kar nekaj replik falkuše in najbolj znana replika po imenu Komiža – Lisbon je bila narejena leta 1997 za predstavitev na svetovni razstavi v Lizboni na Portugalskem. Takrat je ta barka opravila tudi plovbo po Sredozemlju vse do Malte kot prvo hrvaško ribiško plovilo na jadra in vesla. Leto kasneje je falkuša postala del UNESCO-ve svetovne spomeniške dediščine in tako so leta 1999 na podlagi načrtov in podatkov naredili novo falkušo z imenom Molo. Drugo so naredili leta 2005 in jo poimenovali Mikula. Obe lahko vidite zasidrani v komiškem zalivu.

Falkuša Mikula - zmagovalka nove regate

Bodite prvi in oddajte svoj komentar!


Komentirajte!